Kategorija: TEKSTI

Matjaž Geder je umetnik, ki svoja dela ustvarja spontano. Prepušča se intuiciji, ki ga po njegovih besedah »vodi med likovno igro iracionalnega«, ko gradi kompozicijo z raznorodnimi elementi, ne da bi se na izdelavo grafike prej pripravil z risbo ali skico. Včasih grafiko, s katero je zadovoljen, odloži in se po določenem času vrne k odtisu ter ga naknadno dodela z novimi motivi, barvami. Vsa njegova dela so monoprinti, unikati, in kot taki brišejo ločnico med slikarskim in grafičnim polom.

Matjaž Geder se vsakega grafičnega lista loti premišljeno in potrpežljivo, saj želi najprej obvladati snov, da bi jo lahko kasneje ustvarjalno in konceptualno nadgradil z improvizacijo. Značilno zanj je, da se pri svojem delu ne uklanja potrebam umetnostnega trga in razstavljanja, zato osebni ustvarjalni ihti pogosto prireže krila in jo z razmislekom pripravi na čas, ko bo lahko poletela brez strahu pred padcem, srečna in svobodna. Koncepte in matrice dolgo časa gnete v mislih in šele, ko se pojavi prava spodbuda, motiv ali predmet, jih odtisne, vendar jim da samo eno priložnost, da zaživijo in obstanejo, saj dela v tehniki monoprinta, ki ga kombinira z raznimi drugimi tehnikami kot so suha
igla, kolažni tisk in lesorez. Vsak monoprint je rezultat načrtne improvizacije, zato se nemalokrat zgodi, da Geder z rezultatom ni zadovoljen, saj je improvizacija odtavala po svoje ali pa preprosto ni pustila zadovoljivega odtisa. Raztrganih in uničenih odtisov je lahko veliko, a kot avtor sam ugotavlja, je to sestavni del priprav, v katere je vloženo veliko truda in premišljevanja, čeprav se zaveda, da je rezultat nepredvidljiv do trenutka, ko papir »odlepi« od matrice.

Preberi več o Božidar Zrinski: Priprave na improvizacijo, MGLC 17.10. 2018

Robert Inhof

Enkratne stiske

Monotipije Matjaža Gederja

 

Matjaž Geder je likovni pedagog, ki svojega poklica učitelja likovne vzgoje ne razume zgolj kot službe, temveč dobesedno kot poklic, torej kot tisto delo, h kateremu je bil zaradi različnih okoliščin naravnost poklican, da ga opravlja. Kot izjemno natančen opazovalec umetnin in bralec tekstov se Geder pripravlja na svoje učne ure in likovne delavnice (na Osnovni šoli II v Murski Soboti in v Galeriji Murska Sobota), da bi karseda  uspešno pripravil učence na neposredno srečanje in individualno spoznanje magije likovne umetnosti. Rezultat tega dela so številna priznanja in nagrade, ki so jih njegovi učenci prejeli na različnih razstavah po Sloveniji. Matjaž Geder je bil tudi član gornjeradgonske gledališke skupine Ars Altera Pars, v sklopu katere je nastopal v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Ob tem se je vseskozi ukvarjal tudi z grafiko.  Glede grafike ni imel kakih velikih pričakovanj, povsem je bil zadovoljen, če je razstavljal na kakih manjših razstaviščih. Vendar so se njegove grafike ravno preko takšnih majhnih razstav izkazale kot pomembne, izvirne in nespregledljive. Preberi več o Dr. Robert Inhof: Enkratne stiske, Monotipije Matjaža Gederja (Likovne besede, št.42, 2016)

V ponedeljek, 10. 11. 2014, se v Sofiji v Bolgariji odpira 7. Mednarodni trienale grafike, ki ga organizira Združenje bolgarskih umetnikov. Na njem se predstavlja tudi izbor del šestih sodobnih slovenskih avtorjev: Barbare Drev, Črtomirja Freliha, Matjaža Gederja, Eve Lucije Kozak, Zore Stančič, Eve Žula. Dela je izbrala mag. Breda Škrjanec, muzejska svetovalka v MGLC, koordinatorica sodelovanja s Trienalom Sofia. Breda Škrjanec je povabljena v mednarodno žirijo Trienala, sodelovala pa bo tudi na okrogli mizi na temo Modern graphics – between traditional and digital techniques.

slovenski_izbor_sofia-5

Matjaž Geder je likovni pedagog, ki svojega poklica učitelja likovne vzgoje ne razume zgolj kot službe, temveč dobesedno kot poklic, torej kot tisto delo, h kateremu je bil spričo različnih okoliščin naravnost poklican, da ga opravlja. Kot izjemno natančen opazovalec umetnin in bralec tekstov se Geder posebej pripravlja na svoje učne ure in likovne delavnice. Preberi več o Navadno življenje

Kaj pomislimo, ko govorimo o enciklopediji? Ali mislimo samo na urejeno zbirko znanja ali gre za skupek ilustracij, ki prikazujejo ta znanja? Če pomislimo na ogromno zbirko Enciklopedije zgodovine ( enciklopedijo razsvetljencev, tisto, kateri sta se posvečala Diderot in D’Alembert), razumemo, da so podobe temeljni del vedenja: včasih besede, ki opisujejo, ne pojasnjujejo zares in ilustracija je lahko bolj razumljiva kot tisoč besed. Preberi več o Roberto Vidali: Matjaž Geder, Juliet art magazine n.171 February-March 2015