Matjaž Geder se vsakega grafičnega lista loti premišljeno in potrpežljivo, saj želi najprej obvladati snov, da bi jo lahko kasneje ustvarjalno in konceptualno nadgradil z improvizacijo. Značilno zanj je, da se pri svojem delu ne uklanja potrebam umetnostnega trga in razstavljanja, zato osebni ustvarjalni ihti pogosto prireže krila in jo z razmislekom pripravi na čas, ko bo lahko poletela brez strahu pred padcem, srečna in svobodna. Koncepte in matrice dolgo časa gnete v mislih in šele, ko se pojavi prava spodbuda, motiv ali predmet, jih odtisne, vendar jim da samo eno priložnost, da zaživijo in obstanejo, saj dela v tehniki monoprinta, ki ga kombinira z raznimi drugimi tehnikami kot so suha
igla, kolažni tisk in lesorez. Vsak monoprint je rezultat načrtne improvizacije, zato se nemalokrat zgodi, da Geder z rezultatom ni zadovoljen, saj je improvizacija odtavala po svoje ali pa preprosto ni pustila zadovoljivega odtisa. Raztrganih in uničenih odtisov je lahko veliko, a kot avtor sam ugotavlja, je to sestavni del priprav, v katere je vloženo veliko truda in premišljevanja, čeprav se zaveda, da je rezultat nepredvidljiv do trenutka, ko papir »odlepi« od matrice.
Priprave na improvizacijo lahko razumemo ali pa v kontekstu razstave
dobesedno gledamo tudi skozi prizmo učno-vzgojnega procesa, v katerega je Matjaž Geder aktivno vključen na Osnovni šoli II v Murski Soboti. Kot likovni pedagog se namreč dnevno srečuje s pripravo na poučevanje in posredovanje znanja in s tem posredno s pripravo učencev na kasnejše življenjske izzive, v katerih bo zagotovo veliko improvizacije. Stik delovnega okolja in osebnih ustvarjalnih ambicij se izrazito pokaže na njegovih zadnjih monoprintih, nastalih v letu 2018, na katerih je podlaga odtisnjena šolska miza. Geder spretno uporabi sproščeno, otroško in pogosto nagajivo »okraševanje« šolskih miz, ki
niso zgolj del osnovnega šolskega pohištva, ampak z interakcijo učencev
postanejo tudi svojevrstne sporočilne table, oglasne deske in prostor, v
katerem se anonimno prenašajo zbadljive čačke, komentarji, simpatije in razne otroške tegobe. Odtise šolskih miz nadgradi in dopolni z lastnimi premisleki in likovnimi formami, ki so posledica uporabe in odtiskovanja raznih materialov kot so gradbene mreže, rastline, papirnata letala, raznovrstne štampiljke, predelani likovni motivi iz zgodovine umetnosti in drugi predmeti, ki so se mu enostavno znašli na poti, ali jih je našel v šoli (stare štampiljke za ocenjevanje uspešnosti), ko se je pripravljal na improvizacije. Posebnost njegovih monoprintov so naslovi, saj pogosto nazorno opredelijo motiv, vendar kljub temu nakazujejo z besedno igro na skriti pomen in na misel, ki je ne moremo najti na površini odtisa. Takšen primer je grafika z naslovom Mladike, na kateri lahko vidimo odtise rastlinskih poganjkov in trte, s katerimi
se je avtor srečal pri delu v goricah, a hkrati se v ozadju razpozna tudi nagajiva otroška risba vrezana v šolsko mizo. Avtorjeva premišljeno zgrajena kompozicija hudomušno ponazarja, da je za kvalitetno in dobro letino potrebno veliko potrpežljivega dela, kar pa je v današnjem času pogosto zelo težko uvideti in razumeti. Grafika z naslovom Fly tematizira nadležno žuželko, ki pogosto leti zelo nepredvidljivo in nas večinoma spravlja v slabo voljo in sproža neprijetne občutke, hkrati pa beseda sama označuje letenje, ki ga je človek s pomočjo raznih strojev in naprav skoraj posvojil, zato lahko naslov grafike razumemo tudi kot prispodobo za sanje, ki jih je možno doseči in realizirati. Grafike Matjaža Gederja se s svojo konceptualno zasnovo, likovno dovršenostjo in pripovedno gostobesednostjo sprehajajo po robu grafičnega medija, s
katerega tu in tam zdrsnejo v slikarstvo, kar jih dela dobesedno neponovljive in originalne.